Z možem sva bila na dopustu na podeželju. S seboj smo imeli kolesa in pohodno opremo. Nastanila sva se v zelo lepem apartmaju, ki je imel čudovit razgled na okoliške hribe in doline.

Jutra so bila kar hladna, tako da sva morala za kratek čas vklopit gretje. Za prvi dan sva se odločila, da greva malo hodi, da spoznamo okolico in poiščemo poti za kolesarjenje. Oblekla sva pohodno opremo in odšla proti bližnjemu hribu. Ob poti so se razprostirale njive in pašnik. Po kakšni uri hoje sva prišla do znane koče, ki je bila že odprta. Vstopila sva . bilo je toplo, zakurjeno s kaminom in čutil se je vonj po domačem. Gospod za šankom nas je prijazno povabil in ponudil, da se usedeva. Takoj se je razvil klepet o kraju kjer sva bila, o delu na kmetijah in o življenju sedaj na zimo. Naročila sva si domač narezek in čaj.

Zelo sva navdušena nad domačim kruhom in salamami. Ko sva povprašala za salame in klobase, nama je povedal, da jih kupuje od spodnjega soseda in nama pokazal kmetijo , ki se bila po cesti za ovinkom na spodnjo stran. Povedal je, da mu je ravno prišel ponudit meso in klobase, ker ima koline in da on večina stvari prodaja. Bila sva vesela za informacijo. Odpravila sva se naprej do soseda, ki je imel koline in povedala, da imava namen kupit kaj domačega , če ima še kaj za prodajo. Ponudil nama je nekaj svežih klobas pečenic. Kupila sva jih kar nekaj z namenom, da jih bova shranila v skrinjo. Gospod je svetoval, da jih moramo vakuumirati, da bodo bolj obstojne. Ko sva se čez čas vračala domov, sva morala kupiti še vrečke za vakuumiranje, da bova lahko pospravila klobas. Ustavila sva se v prvi trgovini, da bi kupila vrečke za vakuumiranje, ki sva jih potrebovala. Žal v tej trgovini niso imeli teh vrečk.

Med potjo domov sem poklicala kolegico, če ima za posodit vrečke za vakuumiranje in povedala, za kaj jih potrebujeva. Pritrdila je in ustavila sva se pri njej, da sva jih vzela.…